📋 Načrtovani posegi

V komponenti Načrtovani posegi imate možnost pregleda stanja ogroženosti po posamičnih razpetinah daljnovodnih tras. Pregledane razpetine si lahko označite in jih pošljete v sistem IBM Maximo kot delovne naloge z ugotovitvami (opravila). Slednje potem upravljate s pomočjo aplikacije PSA.

Meni

Kadar aktivirate komponento Načrtovani posegi v seznamu komponent levo, se vam pojavi nov meni (zgoraj v naslovni vrstici z rumeno barvo), ki vsebuje zavihek Omrežje ELES.

Funkcije menija so sledeče:

Postavitev komponent

Komponenta za načrtovanje posegov je sestavljena iz naslednjih elementov. Levo se nahajata seznam geometrije (zgoraj) in seznam slojev (spodaj). V seznamu geometrije lahko podrobno izbiramo in preglejujemo atribute geometrijskih objektov, kot so zaznana območja ogroženosti, omejitve, parcele in dosedanji posegi. V seznamu slojev lahko vklapljamo in izklapljamo prikaz posameznih slojev, ki so vidni na zemljevidu. Središče komponente je 2D pregledovalnik prostorskih podatkov, ki prikazuje stanje ogroženosti v razpetini. Spodaj pod njim sta dva seznama in dve izbirni polji. V prvem izbirnem polju se nahajajo območja centrov za infrastrukturo in prenos omrežja (CIPO), kjer si lahko izberte delovno območje. Pri izbiri CIPO se v spodnjih seznamih prikažejo daljnovodne trase in razpetine, ki mu pripadajo. Zraven izbire CIPO je že spustni seznam za izbiro leta posegov, ki ima privzeto vrednost letošnje leto. Slednji omogoča izbiro različnih let načrtov posegov in vpogled v pretekla načrtovanja. Pri tem moramo bit pozorni, saj se podatki prikazujejo glede na izbran arhiv in ne odražajo izbranega leta načrtovanja posegov. V seznamu tras si lahko izbiramo različne trase. Ogrožene trase hitro opazimo preko ikone ⚠️ v stolpcu Stanje, seznam pa omogoča tudi iskanje po imenu trase v vnosnem polju nad samim seznamom. Ob izbiri trase, se na lokalen računalnik prenesejo vsi podatki za slednjo, ki so običajno sestavljeni iz naslednjih slojev:

• RiskHighVeg: Ogroženost visoke vegetacije
• RiskMidVeg: Ogroženost srednje vegetacije
• Omejitve (odvisno od nastavljenih imen v nadzorniški aplikaciji)
• Cenik (odvisno od nastavljenih imen v nadzorniški aplikaciji)
• Zemljiško katastrski načrt (ZKN)
• Izvedeni posegi v preteklosti

V desnem seznamu lahko vidimo razpetine za izbrano traso. Ob kliku na razpetino nas orodje premakne na njeno lokacijo in iz naloženih slojev izbere vse geoobjekte (ogroženost, omejitve), ki se sekajo z območjem razpetine.

Orodni vrstici seznama razpetin

Ko imamo izbrano eno razpetino, nam orodje ponudi več možnosti preko gumbov zgoraj in levo od seznama razpetin.

Funckije zgornje orodne vrstice so naslednje:

• 📆📈: Podrobnosti ogroženosti na izbrani razpetini v dialogu ocene ogroženosti
• 🌳📊: Podrobnosti izbranih ogroženosti visoke vegetacije v komponenti za vizualno analitiko
• 🌾📊: Podrobnosti izbranih ogroženosti srednje vegetacije v komponenti za vizualno analitiko
• ⛔📊: Podrobnosti izbranih omejitev v komponenti za vizualno analitiko
• ↺: Osveži izbor, ki izbere vse geometrijske objekte na izbrani razpetini

Pred nadaljevanjem si najprej poglejmo različne skupine, v katere so lahko uvrščene razpetine. Slednje so:

• 🆕 Nepregledane razpetine: Seznam razpetin, za katere je sistem VegeLine zaznal ogroženost ali posebnost. Te razpetine je potrebno ročno pregledati v orodju in se odločiti ali je poseg potreben.
• 📝 Pregledane razpetine: Razpetine, ki jih uporabniki pregledajo in nastavijo kot pregledane. Razpetine v tej skupini je možno prenesti v IBM Maximo in v PSA.
• 📋 Aktivni DN: Razpetine, ki imajo v sistemu IBM Maximo vsaj en aktivni delovni nalog.
• ✅ Zaključene razpetine: Razpetine, ki imajo v sistemu IBM Maximo vse delovne naloge označene kot zaključene.
• ❎ Preklicane razpetine: Razpetine, ki imajo v sistemu IBM Maximo vse delovne naloge označene kot preklicane.
• 🆗 Neogrožene razpetine: Razpetine, ki jih uporabniki pregledajo in nastavijo da ni potrebe po posegu. Razpetine v tej skupini se ne prenašajo v IBM Maximo ali v PSA.

V seznamu razpetin se prikažejo razpetine z različnimi stanji pod stolpcem Stanje:

• 🌳 Na razpetini se nahajajo visoka drevesa, ki ogrožajo daljnovod. V večini primerov gre za gozndni rob, vendar se ponekod najdejo tudi drevesa pod daljnovodi.
• 🌾 Na razpetini se nahaja srednja vegetacija (pod 5m), ki ogroža daljnovod. Primer je podrast pod daljnovodi.
• ⛔ Na razpetini se nahajajo razne omejitve, ki vplivajo na same stroške posegov ali zakasnitev samega posega. V nekaterih primerih je potrebno pridobiti razna soglasja pred posegom v vegetacijo na razpetini.
• 📖 Na razpetini se nahaja omejitev reševanja lastniške problematike. To omejitev izbrani razpetini nastavite ročno.

Funckije leve orodne vrstice so naslednje in jih je možno izvajati na več izbranih razpetinah hkrati:

• ☑📖 Dodaj omejitev za reševanje lastniške problematike: Na izbrane razpetine dodaj omejitev za reševanje lastniške problematike. Možno nastaviti le za razpetine v skupini 🆕 ali 📝.
• ☐📖 Odstrani omejitev za reševanje lastniške problematike: Iz izbranih razpetin odstrani omejitev za reševanje lastniške problematike. Možno nastaviti le za razpetine v skupini 🆕 ali 📝.
• 🠊📝 Premakni pod načrtovane posege: Izbrane razpetine premakne v skupino “📝 Pregledane razpetine”. Slednje je mogoče premakniti nazaj v “🆕 Nepregledane razpetine” ali pa jih poslati v sistem IBM Maximo.
• 🠊🆗 Premakni pod neogrožene razpetine: Izbrane razpetine premakne v skupino “🆗 Neogrožene razpetine”. Slednje je mogoče premakniti nazaj v “🆕 Nepregledane razpetine”.
• 🆕🠈 Premakni pod nepregledane razpetine: Izbrane razpetine premakne v skupino “🆕 Nepregledane razpetine "
• 🠊❎ Premakni pod preklicane posege: Ta možnost ni na voljo, kadar je sistem povezan z IBM Maximo.
• 🠊✅ Premakni pod končane posege: Ta možnost ni na voljo, kadar je sistem povezan z IBM Maximo.
• +📋 Vstavi nove delovne naloge za izbrane razpetine: Omogoča ustvarjanje dodatnih delovnih nalogov za izbrane razpetine, ki morajo bit v skupini 📋 Aktivni DN ali ✅ Zaključene razpetine.

Vse razpetine, ki imajo tvorjene delovne naloge v IBM Maximo in sinhronizirane posege z podatkovno bazo VegeLine, imajo pod stolpcem “Poseg” oznako ✔️.

Pregled podatkov

Komponenta za načrtovanje vsebuje kup orodij, ki lahko pomagajo pri odločanju ali je poseg na razpetini potrebno opraviti ali ne. Prvo takšno orodje je sam zemljevid, ki omogoča vpogled v stanje in območja ogroženosti daljnovodov. Primer razpetine z zaznanimi območji ogroženosti, vendar poseg še letos ni nujen vidimo na spodnji sliki.

V primeru, da je na karti ogroženosti veliko površine obarvano z rdečo, to pomeni da je potrebno ukrepati in opraviti poseg. Na spodnji sliki je primer ko gozdni rob sega v varovalno območje daljnovoda.

3D pregled

V kolikor iz pogleda iz 2D nismo prepričani, ali so vodniki ogroženosti, lahko stanje vegetacije izbrane razpetine pogledamo v pregledovalniku 3D. To storimo s klikom na gumb “3D Vizualizacija”, ki ga najdemo v meniju pod zavihkom “Omrežje ELES” v skupini “Pregled”. Ob kliku na gumb malenkost počakamo, da se nam odpre pregledovalnik in nato še počakamo, da se naložijo vsi podatki. Več informacij o uporabi samega pregledovalnika 3D najdete v 3D pregled Ko se nam odpre pregledovalnik, moramo najprej vklopit sloj dovoljenih višin, vidnike in stojna mesta ter nato poiskati območje razpetine. To najlažje storimo, da na tipkovnici pritisnemo tipko C, ki kamero postavi nad teren in orientira na sever.

Primerjava pogleda 2D in 3D:

Potem ko smo pravilno orientirani, lahko vidimo da vegetacija med stojnima mestoma na levi strani presega dovoljene višine. Za bolj natančen pregled ponovno pritisnemo tipko C, kjer nas vrne nazaj v pogled 3D, kjer se lahko prosto gibamo po prostoru.

V kolikor nam ta pogled ni dovolj, lahko še enkrat pritisnemo tipko C, ki nas postavi v pogled prečnega prereza v smeri razpetine. V tem pogledu se lahko premikamo po razpetini naprej in nazaj ter merimo razdalje med vegetacijo in vodniki ali ostalimi objekti.

🌳📊 Pregled statistike ogroženosti po izbranih razpetinah

V kolikor sama vizualizacija ni dovolj v pomoč pri odločitvi ali se je potrebno odločit za poseg, si lahko pri tem pomagamo s statistično komponento in grafikoni. V seznamu razpetin je možno izbrati več razpetin, katerih podatke lahko medsebojno primerjamo. Nato v orodni vrstici nad seznamom kliknemo na enega izmed “🌳📊”, “🌾📊”, “⛔📊”, ki nam v novem oknu odpre dialog za vizualno analitiko. V dialogu vidimo dve kontroli, prva je seznam lastnosti in izračunanih statističnih metod, druga pa grafikon, ki grafično prikazuje vrednosti izbranih lastnosti. Izračunane statistične metode so opisane v spodnji tabeli.

Tekstovnim lastnostim se ne računa statistika, lahko pa jih uporabimo za združevanje vrednosti v posamezne kategorije, kot so na primer posamezne razpetine.

V spodnji tabeli so opisane vse lastnosti, ki jih prikazuje seznam.

Številske vrednosti

Tekstovne vrednosti

Po tekstovnih vrednostih lahko grupiramo podatke.

Vrste grafikonov

Izbira posamezne lastnosti nam privzeto prikaže funkcijo gostote verjetnosti ali histogram, v primeru tekstovnih lasnosti. V primeru izbire več lastnosti imamo na voljo naslednje možnosti:

• Izbira ene lastnosti nam omogoči grafikona verjetnosti ali histograma in tortni diagram 📊◕
• Izbira ene tekstovne lastnosti in več številskih lastnosti nam omogoči stolpični grafikon vsot in grafikon kvantilov ∑ ⧯
• Izbira dveh ali treh številskih lastnosti nam omogoči grafikon raztrosa ∵

Komponenta grafikonov je interaktivna in jo je mogoče uporavljati z naslednjimi ukazi:

• Premik po osi X: Klik in premik
• Premik po obeh oseh: Klik in premik, pri čemer držimo tipko SHIFT
• Povečava po osi X: Miškin kolešček
• Skaliranje po osi Y: Miškin kolešček, pri čemer držimo tipko SHIFT
• Prikaz vrednosti: Premik z miško čez objekt v grafikonu. Vrednost se izpiše v grafikonu zgoraj na sredini

V naslednjih nekaj primerih vidimo uporabo komponente in prikaz raznih vrednosti. V vseh primerih smo v seznamu razpetin izbrali več razpetin na trasi Avče-Gorica ter izbra

∑ Primer 1: Prikaz drevesnih vrst po izbranih razpetinah

V tem primeru si v seznamu pod skupino “Tekst” izberemo lastnost “Razpetina” in nato pod skupino “Število” obkljukamo (ali CTRL + klik) naslednje lastnosti:

• Smreka %
• Jelka %
• Bor %
• Macesen %
• Ostali Iglavci %
• Bukev %
• Hrast %
• Plemeniti listavci %
• Trdi listavci %
• Mehki listavci %
• Razpetina

Na razpetinah, kjer drevesna vrsta ne obstaja, se ta ne prikazuje v seznamu. V spodnji sliki pa vidimo skupno vsoto verjetnosti pojavitve določene drevesne vrste po posameznih razpetinah.

⧯ Primer 2: Primerjava višine vegetacije in ogroženosti nad dovoljenimi višinami med izbranimi razpetinami

Izberemo naslednje lastnosti:

• Ogroženost - Višina
• Vegetacija - Višina
• Razpetina

V spodnji sliki vidimo porazdelitev višin območij ogroženosti nad dovoljeno višino in višine vegetacije po posameznih razpetinah v obliki grafikona kvantilov. Prav tako lahko vidimo tudi primerjavo med obema višinama v razpetini.

∑ Primer 3: Prikaz skupnih površin po izbranih razpetinah

Izberemo naslednje lastnosti:

• Ogroženost - Površina
• Vegetacija - Površina
• Razpetina

Na spodnji sliki vidimo skupno vsoto površin območij dreves in območij ogroženosti (tam kjer se presegajo dovoljene višine) v grafikonu prikaza vsote po posameznih razpetinah. Hkrati vidimo tudi razmerje med izbranima površinama po posamezni razpetini.

∵ Primer 4: Prikaz razpršenosti podatkov

Izberemo naslednje lastnosti:

• Drevo - DBH
• Vegetacija - Volumen
• Vegetacija - Višina (ali bolje Ogroženost - Višina)

Pri pregledu podatkov v grafikonu raztrosa moramo pazit na zaporedje izbora. Prva izbrana lastnost gre na os X, druga na Y, po tretji izbrani lastnosti pa barvramo posamezne točke. Na spodnji sliki pa vidimo razpršenost vzorcev po izbranih lastnostih skozi vse izbrane razpetine.

V primeru da želimo videti razpršenost samo za eno razpetino, to preprosto izberemo v seznamu razpetin in ponovimo vajo.

📆📈 Ocena ogroženosti in omejitve

V prejšnjem poglavju smo si pogledali uporabo dialoga za vizualno analitiko, s pomočjo katerega smo dobili vpogled v stanje dogajanja stanja po izbranih razpetinah. Dialog opisan v trenutnem poglavju pa omogoča le pregled po posamezni razpetini. Dialog za oceno ogroženosti, stroškov in omejitve odpremo s pritiskom na “📆📈” v opravilni vrstici nad seznamom razpetin ter počakamo, da se izvede celoten izračun. Po izračunu se nam pojavi novo okno, ki ga prikazuje spodnja slika.

To okno omogoča bolj strukturiran vpogled v podatke, ki smo jih lahko pregledovali že v prejšnjem poglavju in hkrati omogoča še pregled napovedi stanja vegetacije v prihodnjih letih. Okno je sestavljeno iz dveh seznamov, pri čemer v zgornjem seznamu vidimo napovedi ogroženosti in stroškov posegov po letih za visoko in srednjo vegetacijo. V seznamu spodaj vidimo razne omejitve, ki nastopajo na izbrani razpetini, kot tudi površino preseka omejitve z dejanskimi razpoznanimi območji. Čeprav lahko v oknu vidimo podatke le za eno razpetino, nam orodje omogoča odpiranje več oken in posledično omogoča pregled po več razpetinah.

Zgornji seznam prikazuje naslednje informacije agregirane za celotno razpetino. Agregacija se izvaja kot vsota ali kot izbira vrednosti tretjega kvantila znotraj celotne razpetine. Razlog za tretji kvantil so predvsem osamelci, saj v primeru uporabe najvišje vrednosti

Za grafični prikaz imamo na levi strani orodno vrstico z dvema gumboma, ki nam odpreta okno za vizualno analitiko. Gumba sta:

• 🌳📊: Grafični vpogled v vrednosti ogroženosti visoke vegetacije
• 🌾📊: Grafični vpogled v vrednosti ogroženosti srednje vegetacije

V oknu za vizualno analitiko lahko spremljamo dogajanje na trasi skozi različna leta v prihodnosti (napovedi) za naslednje lastnosti:

• Vegetacija - Višina: Najvišja višina vegetacije posameznih območij
• Vegetacija - Površina: Površina višina vegetacije posameznih območij
• Vegetacija - Volumen: Prostornina vegetacije posameznih območij
• Vegetacija - CX: Koordinata najvišje točke vegetacije posameznih območij
• Vegetacija - CY: Koordinata najvišje točke vegetacije posameznih območij
• Ogroženost - Višina: Najvišja višina vegetacije znotraj posameznega območja ogroženosti. Višina je relativna na filter dovoljenih višin vegetacije
• Ogroženost - Površina: Površina višina vegetacije znotraj posameznega območja ogroženosti
• Ogroženost - Volumen: Prostornina vegetacije znotraj posameznega območja ogroženosti
• Ogroženost - CX: Koordinata najvišje točke vegetacije posameznih območij
• Ogroženost - CY: Koordinata najvišje točke vegetacije posameznih območij
• Drevo - DBH: Prsna debelina posameznega drevesa
• Drevo - Premer krošnje: Premer krošnje drevesa
• Drevo - Volumen debla: Ocenjena prostornina drevesnega debla
• Drevo - Višina drevesa: Višina drevesa (isto kot “Vegetacija - Višina”)
• Stroški - Strojno čiščenje: Strošek posega s strojnim čiščenjem podrasti
• Stroški - Ročno čiščenje: Strošek posega z ročnim čiščenjem podrasti
• Stroški - Čiščenje gozdnega roba: Strošek posega v gozdni rob
• Stroški - Prirezovanje: Strošek prirezovanja drevesa
• Stroški - Mletje lesa: Strošek mletja drevesa
• Stroški - Izvlek lesa: Strošek izvleka drevesa
• Leto: Leto

Lastnosti, ki nimajo podatkov na izbrani razpetini, se v seznamu ne prikazujejo. Spodaj je prikazanih nekaj dodatnih primerov spremljanja različnih lastnosti vegetacije skozi leta v izbrani razpetini.

∑ Primer 1: Rast stroškov posega skozi leta

Izberemo naslednje lastnosti:

• Stroški - Čiščenje gozdnega roba
• Leto

Na spodnji sliki lahko vidimo rast stroškov posega za čiščenje gozdnega roba znotraj razpetine v prihodnjih letih. V primeru preklopimo na grafikon kvantilov ⧯, lahko vidimo tudi razpršenost vrednosti stroškov posameznih območij ogroženosti.

⧯ Primer 2: Rast dreves skozi leta

Izberemo naslednje lastnosti:

• Drevo - Višina drevesa
• Leto

Na spodnji sliki lahko vidimo grafikon kvantilov, ki predstavlja razpršenost višin dreves skozi prihodnja leta.

⧯ Primer 3: Gibanje sprememb površine on volumna ogroženosti skozi leta

Izberemo naslednje lastnosti:

• Ogroženost - Površina
• Ogroženost - Volumen
• Leto

Na spodnji sliki lahko vidimo grafikon kvantilov, ki predstavlja razpršenost površin in prostornin območij ogroženosti skozi prihodnja leta. V grafikonu smo skalirali po osi Y (SHIFT + mšikin kolešček), da smo se dovolj približali v kvantile površin. Maksimalne vrednosti prostornin segajo izven risalne površine grafikona, zato jih orodje ne prikazuje. Za pregled vsot površin in prostornin, grafikon preprosto preklopimo v prikaz vsot ∑

Sloji in opis podatkov

V komponenti sloji vidimo trenutno naložene sloje, ki so na trasi. Ti sloji so umeščeni v naslednje skupine:

• Ogroženost: Sloji območij vegetacije v trasi, ki neposredno ogroža daljnovod
• Omejitve: Sloji omejitev, ki veljajo na območju trase
• Zemljiški kataster: Sloj parcel, ki so na območju trase
• Izvedeni posegi: Sloj predhodno izvedenih posegov na območju trase
• Ostalo: Ostali nekategorizirani sloji naobmočju trase

Ogroženost

Sloji ogroženosti vsebujejo vse informacije o zaznanih območjih in napovedi v prihodnost. Sistem VegeLine izdela dva takšna sloja in sicer:

• 🌳 RiskHighVeg: Ogroženost in napoved visoke vegetacije
• 🌾 RiskMidVeg: Ogroženost in napoved srednje vegetacije

V sloju ogorženosti visoke vegetacije so zraven ogroženosti in napovedi rasti zraven še informacije o posameznih drevesih. Struktura pa je podrobneje opisana v 🌳📊 Pregled statistike ogroženosti po izbranih razpetinah.

Omejitve

Omejitve predstavljajo geografska področja v trasi, pri katerih moramo pred izvedbo posega v vegetacijo izvesti pridobitev soglasij, načrtovati poseg v poletne dni ali pa ne smemo za seboj puščati ostankov prirezovanja. Spodaj so opisani uporabljeni viri omejitev.

Natura 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. To najpogosteje pomeni, da je na teh območjih treba vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi, bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, bodisi nekatere dejavnosti opuščati ali njihovo uvajanje preprečiti, npr. agromelioracije mokrišč. Evropska unija je to omrežje uvedla kot enega od mehanizmov za izvajanje t. i. direktive o pticah iz leta 1979 in direktive o habitatih iz leta 1992.

Upravljanje podatkovnega vira sloja Natura 2000 poteka s strani več strank. Ključi integracijski viri pri tem vključujejo:

• Agencijo Republike Slovenije za Okolje (ARSO): http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso
• Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN): https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ

Opredeljeni podatkovni ARSO pri tem vključujejo

• Geometrijski podatki iz leta 2004: https://gis.arso.gov.si/arcgis/rest/services/Atlasokolja_javni/MapServer/213
• Geometrijski podatki iz leta 2016: https://gis.arso.gov.si/arcgis/rest/services/Atlasokolja_javni/MapServer/212

Program upravljanja, brez definiranih ukrepov, pa sledi podatkovnemu viru: http://www.natura2000.si/natura-2000/natura-2000-v-sloveniji/program-upravljanja/

Varovalni gozdovi

Varovalni gozdovi so gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije. Med varovalne gozdove pa štejemo tudi gozdove s posebnim namenom z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo so gozdni rezervati. To so gozdovi, ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Omejitve posegov v te gozdove določa uredba: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3176 Za posege je potrebno pridobiti predhodno soglasje od ZGS. Uredba, ki ureja to področje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3176.

Vodovarstvena območja

Namen vodovarstvenih območij in z njimi povezanih vodovarstvenih režimov na teh območjih, je varovanje pitne vode, ki se uporablja za javno oskrbo prebivalstva ali pa je tej javni oskrbi namenjena v bodoče. Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju poleg območja zajetja lahko oblikujejo notranja območja in sicer:

• najožje vodovarstveno območje z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ki predstavlja območje okoli zajetja. Zaradi naravnih značilnosti tega območja onesnaževala zelo hitro dospejo do zajetja, zato mora biti to območje tako veliko, da se zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaževanje s patogenimi mikrobiološkimi organizmi in drugimi onesnaževali.
• ožje vodovarstveno območje s strožjim vodovarstvenim režimom, kjer mora biti glede na hidrološke razmere in dinamiko vode zagotovljen dovolj dolg zadrževalni čas in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo tveganje za onesnaženje vode v zajetju z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Hkrati mora biti zagotovljen tudi dovolj dolg čas za morebitno ukrepanje v primeru razlitij oziroma izpustov nevarnih snovi in
• širše vodovarstveno območje z milejšim vodovarstvenim režimom, ki zajema celotno napajalno območje zajetja in je namenjeno dolgoročnemu zagotavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode.

Naravne vrednote

Glede na zakonodajo, se del narave določi za naravno vrednoto na osnovi strokovnih meril vrednotenja s primerjanjem njegovih lastnosti z lastnostmi drugih delov narave, ki so glede na značilnosti naravnih pojavov in naravnih oblik med seboj primerljivi. Naravne vrednote so določene z navedbo naslednjih podatkov:

• identifikacijska številka,
• ime naravne vrednote,
• razvrstitev na naravno vrednoto državnega ali lokalnega pomena,
• kratka oznaka naravne vrednote,
• opredelitev zvrsti naravnih vrednot in
• geografska opredelitev lokacije naravne vrednote z Gauss-Kruegerjevimi koordinatami.

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster je uradna evidenca zemljišč, kjer je zemljišče opredeljeno s parcelo. Povezuje stvarne pravice na nepremičninah – zemljiščih, ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor, oziroma prostor poveže z lastnikom.

ZKN

ZKN - Zemljiškokatastrski načrt predstavlja meje parcel in zemljišč pod stavbo, ki spadajo pod zemljiški kataster. V orodju se uprablja prikaz parcel zgolj informativno za odločanje in pomoč pri reševanju lastniške problematike.

Izvedeni posegi

Sloji izvedenih posegov. Trenutno je možno tukaj prikazati samo interni sloj posegov. Podpora za vodenje posegov kot zunanji podatkovni vir je mogoča preko nadzorniške aplikacije.

Clearances

Interni sloj posegov. Struktura sloja je ista kot v poglavju Ročni vnos posegov

Ostalo

Ostali sloji, ki so pomembni, vendar jih ni dovolj, da bi bili predstavljeni kot samostojna skupina.

Cenik

Ploskovni sloj območij cen posegov, ki se uporabi pri preslikavi ogorženih površin in prostornin v stroške. Zaradi narave javnih naročil je nemogoče napovedati dejanske cene posegov, zato cenik predstavlja okvirne izračune, ki lahko variirajo po posameznih področjih znotraj Slovenije.

Privzete cene posegov na območjih, kjer cenik ni definiran:

Pregled posameznih objektov

Po izbiri razpetine ali razpetin v seznamu nam orodje izbere vse geoobjekte, ki se nahajajo na območju razpetin. Ti objetki so vidni v levem zgornjem seznamu po posameznih slojih in jih je mogoče podrobneje izbirati in pregledovati geometrijo in lastnosti objektov. Izbran objekt se na zemljevidu obarva s svetlo modro barvo (cyan).

Načrtovanje posegov

Sedaj ko smo si pogledali vse možnosti vpogleda v podatke, si lahko pogledamo primere izbire razpetin za načrtovanje. Če se spomnimo od zgoraj, imamo pri umeščanju razpetin v skupine naslednje možnosti:

• ☑📖 Dodaj omejitev za reševanje lastniške problematike: Na izbrane razpetine dodaj omejitev za reševanje lastniške problematike. Možno nastaviti le za razpetine v skupini 🆕 ali 📝.
• ☐📖 Odstrani omejitev za reševanje lastniške problematike: Iz izbranih razpetin odstrani omejitev za reševanje lastniške problematike. Možno nastaviti le za razpetine v skupini 🆕 ali 📝.
• 🠊📝 Premakni pod načrtovane posege: Izbrane razpetine premakne v skupino “📝 Pregledane razpetine”. Slednje je mogoče premakniti nazaj v “🆕 Nepregledane razpetine” ali pa jih poslati v sistem IBM Maximo.
• 🠊🆗 Premakni pod neogrožene razpetine: Izbrane razpetine premakne v skupino “🆗 Neogrožene razpetine”. Slednje je mogoče premakniti nazaj v “🆕 Nepregledane razpetine”.
• 🆕🠈 Premakni pod nepregledane razpetine: Izbrane razpetine premakne v skupino “🆕 Nepregledane razpetine "
• +📋 Vstavi nove delovne naloge za izbrane razpetine: Omogoča ustvarjanje dodatnih delovnih nalogov za izbrane razpetine, ki morajo bit v skupini 📋 Aktivni DN ali ✅ Zaključene razpetine.

Izbrane razpetine lahko ročno premikamo v skupine samo kadar so v naslednjih stanjih:

• 🆕 Nepregledane razpetine
• 📝 Pregledane razpetine
• 🆗 Neogrožene razpetine

Vsak premik razpetine se zabeleži sproti v podatkovno bazo za celotno omrežje. 📝 Pregledane razpetine premaknemo pod 📋 Aktivni DN s pomočjo gumba “Prenos ugotovitev”, ki ga najdemo v meniju pod zavihkom “Omrežje ELES” v skupini “IBM Maximo”. Prav tako pa lahko vidimo načrtovane ugotovitve za celoten CIPO preko gumba “Pregled aktivnosti”. Razpetine, ki imajo aktivne ali končane delovne naloge več ni možno premikazi ali jim dodajati omejitve nove.

Pregled načrtovanih aktivnosti

Kot smo omenili zgoraj, lahko v orodju vidimo vse ugotovitve, posege in omejitve, ki se bodo poslale v sistem IBM Maximo na enem mestu za izbran CIPO. To storimo s klikom na gumb “Pregled aktivnosti”, ki ga najdemo v meniju pod zavihkom “Omrežje ELES” v skupini “IBM Maximo”. Po kliku se nam odpre novo okno v katerem vidimo aktivnosti razpetin združenih po trasah.

Stolpci so naslednji:

• ⚡ Razpetina: Ime razpetine. Ime se prikaže samo pri ugotovitvah, saj velja, da o posegi in omejitve na isti razpetini skupaj z ugotovitvijo. Imen razpetin pri posegih in omejitvah ne prikazujemo, da zmanjšamo vizualni šum. Elementi v seznamu so pobarvani alternativno za vsako drugo razpetino.
• Poseg: ✔ v primeru, če je poseg že bil izveden. V nasprotnem primeru je polje prazno.
• Stanje: Stanje ugotovitve. Stanja so opisana spodaj. Se ne prikazuje za posege in omejitve
• Vrsta: Vrsta aktivnosti. Lahko eden izmed ⚠ Ugotovitev, 🪓 Poseg, ⛔ Omejitev
• 🖊 Ime: Kratko ime aktivnosti.
• 📎 Opis: Opis aktivnosti, ki se prenese tudi v IBM Maximo.
• 💶 Strošek: Strošek posega. Samo pri aktivnosti vrste 🪓 Poseg.
• 📜 Zakasnitev: Zakasnitev omejitve. Samo pri aktivnosti vrste ⛔ Omejitev.
• 🔔 Zaznano dne: Datum zaznave ugotovitve.
• 🔑 Ključ: Interni ključ aktivnosti.
• 📅 Vstavljeno dne: Datum, ko je aktivnost prvič vstavljena v podatkovno bazo.
• 📅 Spremenjeno dne: Datum, ko se aktivnost nazadnje spremeni v podatkovni bazi.
• 🧍 Uporabnik: Uporabnik, ki je nazadnje spremenil aktivnost.

Stanja ugotovitev so sledeča:

• ⏳ Čaka na prenos: Ugotovitev čaka na izvedbo prenosa v IBM Maximo.
• 📋 V MX: Ugotovitev ima v IBM Maximo vsaj en delovni nalog
• ❎ Preklican: Ugotovitev ima v IBM Maximo preklicane vse delovne naloge
• ☑ Zaključen: Ugotovitev ima v IBM Maximo zaključene vse delovne naloge

Vrste aktivnosti in prenos v IBM Maximo:

• ⚠ Ugotovitev: Med prenosom v IBM Maximo se ustvari nov delovni nalog z opisom ugotovitve.
• 🪓 Poseg: Na delovni nalog ugotovitve se zraven samodejno prenesejo posegi kot opravila. To se zgodi takoj, ko se ustvari delovni nalog.
• ⛔ Omejitev: Na delovni nalog ugotovitve se samodejno prenesejo omejitve takoj ali v roku nekaj minut po tem ko je delovni nalog bil odobren (APPR).

Aktivnosti iz seznama je možno izvoziti v datoteko .csv preko gumba 💾 Izvozi.

Prenos ugotovitev v IBM Maximo in PSA

Ugotovitve, ki so v stanju “⏳ Čaka na prenos” ali z drugimi besedami, razpetine, ki so v skupini “📝 Pregledane razpetine”, lahko pošljemo v sistema IBM Maximo in PSA preko gumba “Prenos ugotovitev”, ki ga najdemo v meniju pod zavihkom “Omrežje ELES” v skupini “IBM Maximo”. Po kliku se nam odpre novo okno, kjer moramo vnesti številko krovnega delovnega naloga, ki bo kot starš novim ugotovitvam. Prav tako preko izbirnega polja “Lastni” določimo vrsto delovnih nalogov ugotovitev, kjer vklop pomeni ČTL, izklop pa ČTZ. V seznamu spodaj si izberemo razpetine, za katere želimo ustvarit delovne naloge. Pri izbiri moramo bit pozorni, saj imamo možnost prenosa vseh načrtovanih ugotovitev v trenutno izbranem CIPO na sistem IBM Maximo na isti starševski delovni nalog.

Po pravilno izpolnjenih vnosnih polj in izbranih razpetinah, pritisnemo na gumb Prenesi izbor v IBM Maximo. Nato počakamo nekaj časa, da se v sistemu ustvarijo delovni nalogi dokler ne dobimo obvestila o uspešnih ali neuspešnih prenosih. Primer uspešnega prenosa je na sliki spodaj.

Prav tako nam je omogočeno ustvarjanje novih delovnih nalogov preko gumba v levi opravilni vrstici seznama razpetin +📋 Vstavi nove delovne naloge za izbrane razpetine, ki omogoča ustvarjanje dodatnih delovnih nalogov za izbrane razpetine, katere so skupini 📋 Aktivni DN ali ✅ Zaključene razpetine. Postopek je enak kot pri prenosu opisanem tukaj.